|
|
ČEŠPLJEVA RJA - TRANZSCHELIA PRUNI-SPINOSAE (PERS. ex PERS.) DIETEL Gostiteljske rastline Gliva okužuje rastlinske vrste iz rodov Prunus (češplja, sliva, marelica, mandelj, breskev) in Anemonae. Bolezenska znamenja Avgusta se pojavijo na zgornji strani listov rumene pegice, na spodnji pa prašnati kupčki cimetaste barve. Na istih mestih se kasneje oblikuje črna ležišča zimskih trosov.
Močno okuženo listje predčasno odpade. Posledica tega je nedozorel les enoletnih poganjkov, ki je občutljiv za zimske pozebe. Tudi nastavek cvetov je v naslednji rastni dobi slabši. Na listih anemon se na zgornji strani listov oblikujejo rumenorjavi spermogoniji, na spodnji pa belkasti ecidiji. Listi so iznakaženi. Gliva okužuje tudi 1-2 letne poganjke, kjer povzroča majhne rakaste rane. Razvojni krog Gliva lahko prezimi kot micelij na okuženih poganjkih, v obliki uredo in televtospor na odpadlem listju. Iz televtospor spomladi vzkalijo bazidiji z nežnimi bazidiosporami. Te veter prenese na haplontskega gostitelja (anemone). Na njem se najprej oblikujejo spremogoniji nato pa še ecidiji z ecidiosporami. V naših razmerah te ne morejo okužiti dikariontskega gostitelja (npr. češplje). Za primarne okužbe so zato pomembne prezimile uredospore na odpadnem listju in uredospore, ki so se oblikovale na okuženih poganjkih. Na spodnji strani listov se oblikujejo ležišča enoceličnih letnih trosov (uredosorusi). Uredospore se prenašajo z vetrom in širijo okužbo naprej. Na istih mestih kot uredosorusi se kasneje oblikujejo črna ležišča zimskih trosov (televtosorusi) z televtosporami. Zimski trosi so dvocelični in bodičasti. Varstvo Če je to gospodarno, ob prvem pojavu uporabimo priporočene fungicide.
Besedilo: Franci Celar |
||
|
|||
